I drink the tears of the opposite
I hear you grinding blisters with your tongue and drinking tears from your hands.
My voice fell silent in my ears, breathing the bottom of the river.
Too much water is draining, I have become a prisoner of my words.
Like a crow searching for distance, I protect my opponent at midnight.
Look into the well, he discovers the faces of the movement being.
Now they are talking about the defeated shadow, but the poets do not see it.
They didn’t hear passionate words as I praised the experience.
Let Paris cry, the dancers of Berlin are looking forward to it.
The world is becoming a life of hostility, so everything is smart.
Many of the wounds of the rumor rotted when I was a prisoner of the virus.
The European bourgeoisie, they say, is the only pleasure.
Millions of dumps of literary rulers, this is our path.
Like a wise beggar repaying Europe's debts.
Peace should be a house without a roof, my hands feel pain.
The time of the moon stopped yesterday, let us drink the sun of thought.
Passion and kiss, I say this, let it be a history of feeling.
Grafiti kot sodobna umetnost
Z ženo sva teden dni nazaj kolesarila in razgibavala telo, vmes pa sva opravila tudi nakup. Vreme je bilo sončno in malo vetrovno, a prijetno za vožnjo. No, mene je takoj napadla bolečina v rokah, ki mi jo je zapustil korona virus, še predem sem sedel na kolo. Po kratkem mirovanju sva se odpeljala in telovadba se je začela. Vožnja je potekala lagodno, a sva daleč prišla. Namreč ogledala sva si razstavo sodobnih grafitov, tj. sodobna umetniška dela, ki jih je ustvaril mladi duh na krožišču ceste pod Pohorjem, kjer si lahko kolesarji in pešci dela ogledajo. Tam je na stenskih površinah narisanih več del, o kateri bi moral spregovoriti kak mojster za sodobno umetnost, da bi dela povzdignil v besedo in jih tako približal človeku. To bi se moralo zgoditi, da bi človek začutil sodobno umetnost in njeno lepoto še iz besed in misli. Zakaj o sodobni umetnosti je potrebno govoriti in govoriti, da bi se človek zbližal z njo in jo začel spoštovati. O njej je treba vsak dan govoriti, če želimo, da sodobna umetnost zaživi v mislih in kot tista, od katere se lahko marsikaj naučimo. To namreč gre v prid vsakemu duhu, ki še ne ve, da je sodobna umetnost pomembna, ker spoznava razvoj duha in njegovo odsvojitev. Toliko le, da povem, da tudi sodobno umetniški grafiti lahko izpovejo kako abstraktno lepoto, ki jo je dobro posredovati in spraviti v besedo, če želi duh spoznati gibanje tistega, kar je nekaj realnega in je drugo samega sebe kot čista abstrakcija. Drugo je namreč zamejitev kot določena lepota tistega, kar je prešlo v razvejano nasprotje, v katerem postane abstrakcija čista dejanskost.
Sodobne grafite sva si z ženo ogledala, izrekla sva tudi nekaj misli o njih, nato pa sva vožnjo s kolesom nadaljevala. Ni kaj, grafiti so ravno tako tisti, ki s svojo govorico nagovarjajo človeka, saj ga vabijo v svet, ki govori o ustvarjalni moči duhu in razumevanju tega časa.
Da bi dojeli sodobno umetnost se je potrebno vprašati kaj današnja sodobna umetnost raziskuje
Vedeti je treba da umetnost dela za človeško občutenje zatorej so umetniška dela namenjena čutnemu dojemanju. Vsebina umetniških del prikazuje individualno dejanskost umetnika skozi katero raziskuje njemu lastno notrino ali duhovni svet; tako je umetniško delo upodobljena duhovnost, ki prikazuje umetnikovo idejo. Ideja in njena upodoba je torej tista odličnost v tej realnosti v kateri se ideja in njena oblika kažeta tako, da sta skladni in izpeljani druga v drugi. Umetnik je torej tisti ki skozi ustvarjeno idejo raziskuje iz njega izvirajočo lepoto in na ta način prepozna samega sebe kot duhovno bitje. S tem gibanjem objektivizira svojo idejo v nekaj končnega. Umetniško delo torej, kot posredovana ideja tako pridobi življenje na sami sebi in postane nekaj živega, in le v čisti umetniški lepoti šele pridobi nek višji smisel.
Sodobno umetnost je mogoče dojemati tudi skozi enotnost človeške in božanske narave. Pri tem gre zato, da se enotnost človeške in božanske narave povzdigne v zavestno enotnost. Tako je resnični element za realnost vsebine ne več zunanjost upodobe temveč samozavedna notrina. Ob tem posebej naglasimo, da imamo v sodobni umetnosti opravka z osvoboditvijo duha od vsebine in oblik končnosti in s tem lahko podčrtamo: Sodobna umetnost raziskuje interese duha tako, da ta sebe prepozna kot pojavljajočega se duha v pojavnosti tega čemur pravimo realnost.
Sodobna umetnost torej raziskuje gibanje neopaznega bitja notranjega sveta, kar pomeni prehajanje notrine v svoje nasprotje; to pa je upodobljena dejanskost ideje umetniškega dela.
Ker je umetniško delo oblika končnosti in izžareva neko notranje gibanje je torej na ogledovalcu, da upodobljeno dejanskost ideje, ki je neka čutna zagotovost, ponovno razdvoji in s tem nasprotjem sam v sebi pridela ter doseže ideal umetniškega dela.
