Ljubezen

Ljubezen je moja ženka. Ona je ravno tako sodobna umetnica, kajti izdeluje abstrakcije ali takšne reči, ki jih lahko človek samo občuduje. Midva sva sicer dejavna vsak na svojem področju, vendar je knjiga vedno med nama. V njej so ravno tako svetovi, ki lahko vznemirjajo ali pa kako drugače spodbujajo. Sicer pa se zelo dobro razumeva, ne glede na to, da žena rada prisluhne vsakdanjemu življenju, jaz pa kakemu razmisleku.


Midva doživljava popoldansko življenje različno, vendar tudi v pogovoru, ko si izrečeva kaj o sodobni umetnosti in tudi o tem, zakaj je sodobna umetnost tako zanimiva. Zdaj je namreč nastopil čas, ko je govora o abstrakciji, ki jo umetniki in umetnice raziskujejo. Z abstrakcijo se začenja sleherni svet, pa tako ni čudno, da hoče človek dojeti abstrakcijo iz njenega gibanja in postajanja. Človek je duh, torej bitje, ki bi naj celo življenje odkrival svet , še posebej pa reči, ki se jih da členiti ali razvijati v ideje. Svet je namreč v svoji enostavni obliki najprej nekaj nedoločnega. To pa je vedno beseda, na primer, pesem, hiša, ali pa sodobno umetniško delo, ki eksistira in je v svoji notranjosti vsebinsko še nedoločeno. Z abstrakcijo imamo probleme vsi ljudje, pa je prav, da jo ogledujemo in spoznavamo. To že počenja sodobna umetnost dalj časa, saj raziskuje in kaže umetniška dela, ki razodevajo prav njo. Zato je menda prav, da se človek uzre tudi tja, kjer se pojavlja umetniški svet.
Midva z ženko poskušava ustvarjati svet. Zakaj le tako sva dejavna kot posameznika, ki še vedno spoznavata ljubezen in tisto, kar jo povsod spremlja. Le tako sva vsak dan v gibanju in tudi v svetu, ki nastaja in naju združuje v pogovor. Ta je namreč tisti, ki raznaša najine misli in tako tudi vse tisto, kar gre čez in je neka radovednost ljubezni.