Morda bi morali o ustvarjenem svetu govoriti bolj natančno, da bi umetna inteligenca dojela, kako duh ustvari svoj svet. Tisto, kar se na primer izrazi o sodobnem umetniškem delu in njegovi lepoti, je neko zunanje opisovanje nečesa, kar bi zmogla sestaviti tudi umetna inteligenca. Tako da o lepoti, ki jo izraža sodobno umetniško delo, premalo poudarjamo ustvarjeni svet, kaj šele da bi o njem spregovorili kot o obstoju reči, ki ima mnoge lastnosti in jo danes raziskuje umetniški duh.
Mi najbrž ustvarjeni svet umetnika ne vidimo kot izraženo lepoto nečesa, kar ima obstoj. Sicer občudujemo delo, pri tem pa ne zaznavamo, da skozi umetniško delo spoznavamo razvojno stopnjo duha ali tisto, kar umetnik raziskuje v tem času. Zanimivo je, da nas početje umetne inteligence bolj privlači kot umetniška lepota. Pa čeprav umetna inteligenca sveta ne ustvarja in sploh ne kaže nobene nadarjenosti za to, da svet posreduje in ga na sebi ustvari, jo nekateri na veliko povzdigujejo. Umetna inteligenca namreč ni nadarjena za to, da kak svet samostojno ustvari, kajti s posredovanjem substance in njenim postajanjem se ne ukvarja. To kaže, da sodobna umetnost ne bi imela nobene koristi, če bi aktivirala umetno inteligenco in ji naročila naj sestavi kak tekst o konkretni razstavi.
Tisti, ki danes hvali umetno inteligenco, pravzaprav spregleduje njeno nemoč, ki jo izžareva umetna inteligenca. Njen svet ni ustvarjen in v svoji osnovi ne posnema dejavnega duha. In tega kot da abstraktni razum ne zaznava, ker je zanj pomembno samo to, da umetna inteligenca počenja nekaj, kar počenja človek. To odseva, da naj duh ustvarja sodobna umetniška dela, saj bo le tako dojel sodoben čas in duha, ki raziskuje reč kot eno v njenem postajanju.
Mimogrede pa še tole: umetno inteligenco hvalijo razumniki, katere ustvarjeni svet ne zanima, ker se dobro počutijo v nedoločenem svetu, ta pa ne stopi v razmerje s seboj.
epitomeart
