Duh bi naj občasno kakšno besedo izrekel tudi o sodobni umetnosti. Sodobno umetniško delo izžareva notranjo lepoto, ki bi jo naj tu in tam duh časa začutil. Sodobna umetnost raziskuje gibanje notrine, z namenom, da duha osvobodi abstraktne ali končne vsebine. Zato sodobna umetnost ne deluje le za čutni zor, temveč tudi za gibanje notrine in za subjektivno notrino. Vsebina umetniškega dela nastane z gibanjem notrine, kar je upodobljena duhovnost v njenih občih momentih. Potemtakem je smoter sodobne umetnosti, da razpusti ideal v obče momente, in ne le to, cilj je, da umetniška lepota zaživi svoje bivanje skozi gibanje in proti postajanje notrine. Umetnik se izpolni tako, da predoča in izrazi tisto božansko v proti postajanju notrine. To je najvišji interes duha, kajti notrina skozi gibanje objektivira idejo notranje lepote, to pa so izražene subjektivne intence, ki realizirajo tisto lepo kot ideal v razvejanih občih momentih.
Verjetno ni vsak ideal sposoben izraziti interes duha, zato sodobno umetniško delo spremljajte v načinu dojemajočega mišljenja. Sodoben umetnik izpelje svojo odsvojitev k občutju in čutnosti, saj skozi odsvojitev dojame sebe v drugem ali proti postajanju. Cilj sodobnega umetnika je, da dojame sebe v drugem ali proti postajanju, kajti tisto drugo je umetniško lepo, skozi katerega objektivira ideal lepega. Sodobna umetnost dela za subjektivno notrino in občutenje, saj vabi duha k subjektivnemu presojanju in prepoznavanju ideje lepega.
Moč duha je torej v tem, da spoznava sebe v svoji odsvojitvi. Tako sebe dojema iz gibanja notrine in razdvojitve substance. Zato sodobno umetniško delo izrazi notrino v njenem proti postajanju. Duh namreč ni nekaj enostavnega, temveč je gibanje in proti postajanje. Sodobno umetniško delo je forma, v kateri prepozna svojo odsvojitev. In ne le to, notrina in njeno proti postajanje izrazi zlasti to, kako notrina doseže svoje nasprotje v njenem nastajanju. Zakaj notrina je sebi enaka v proti postajanju ali razvejanih občih momentih.
Mimogrede naj spomnim: filozofija, sodobna umetnost in religija so področja, ki jih je vredno spremljati. S tem si daste možnost, da odkrivate tri področja dejavnega duha. Duh je nujno spremljati v njegovih pojavnih oblikah, saj ga moramo dojeti v odsvojitvi, da bi sami sebe bolje dojeli. Tega vam ne bo odkrilo abstraktno znanje, ki se ga povsod hvali in povzdiguje, saj se v njem duh ne pojavlja kot tisti, ki svoj svet ustvari.
Andrej Požar