Najbrž se mlademu duhu ne pojasnjuje, kaj je tisto, kar umetnice in umetniki raziskujejo v sodobnem času. Vprašanje je, kaj umetnik poskuša dejansko upodobiti, ko ustvarja idejo kot umetniško lepo. Vsekakor je težnja umetnika tudi v tem, da se čutno v umetniškem delu pojavlja s smotrom, da se tudi duhovno pojavlja v njem. Potemtakem je moč umetnika v tem, da skozi umetniško delo, tj. skozi svojo odsvojitev k občutju in čutnosti dojame samega sebe v drugem; to drugo je namreč podoba kot svet umetnika. Namreč umetniku gre tudi za to, da pridela svojo svobodo v obliki svoje odsvojitve, kar je najvišja svoboda njegovega vedenja o sebi.
Razvijati pogovor o sodobni umetnosti je pomembno, kajti le tako se umetnost zbliža z duhom, ki je sposoben razumeti samega sebe v svoji odsvojitvi. Zakaj v njej lahko zazna individualno dejanskost, torej umetniško lepo, ki duha osvobaja znotraj čutne sfere. Umetniška lepota je namenjena občutju, zoru in domišljiji. To hoče reči, da področje sodobne umetnosti ni področje misli, temveč področje upodabljanja duhovnosti. Zato je umetnost v svojem smotru svobodna. Resnična naloga sodobne umetnosti je, da izrazi interes duha in njegovo odsvojitev, ki je lepo kot upodobljena duhovnost.
Andrej Požar
