Umetnost je dejavna s ciljem, da izrazi subjektivno notrino in občutenje, njen predmet pa je konkretna duhovnost. Njena vsebina je ideja, kar je razvezana notrina v momente, zato lepo živi življenje v ideji. To je ideja, ki sama sebe določa in se kot duhovna kaže duhovno notranjemu. Zakaj moč umetniškega duha je v tem, da prepozna samega sebe v svoji odsvojitvi k občutju in čutnosti in da sebe dojame v svojem Drugem. Tisti, ki zunanje povezujejo znanost z umetnostjo in sebe prepričujejo, da je tudi znanost nekakšna umetnost, nimajo izvirne predstave o umetnosti. Namesto da pojem znanosti določijo v njegovi osnovi, zunanje združujejo znanost z umetnostjo.
Prepoznati samega sebe v svoji odsvojitvi k občutju in čutnosti, to je tisto dojemajoče v umetnosti. Zakaj umetniško delo je razvoj pojma iz samega sebe. Tega razvoja pa znanost ne izpoveduje, zakaj njen produkt je uveljavljeno abstraktno znanje in to sploh ne v načinu proti postajanja in s principom svobode. Toliko le, da se ve, da znanost nima nič ubranega z umetnostjo. Znanost je dejavna na nivoju abstraktnega znanja in ne tako kot umetnost, ki svet ideje ustvari v načinu občih momentov ali svobodne konkretne duhovnosti. Zakaj ideja ni abstrakcija, temveč čutna podoba in sploh ne forma abstraktnega mišljenja, ki jo prideluje abstraktna znanost.
Umetnost izdeluje učinkovine, s katero izrazi očiščevalno moč. Njena vsebina pa je lepo ali tisto resnično lepo, ki je upodobljena duhovnost ali ideal, kar je resnica sama. »Umetniško lepo ni ideja kot taka, temveč ideja, kot se je upodobila v dejanskost.« Na ta način ideja stopi v neposredno enotnost in tako gledana je ideal. Ob tem omenimo še to, da je idejo treba pokazati v čutni podobi in ne v formi abstraktnega mišljenja. (Ne)moč abstraktne znanosti demonstrira znanost, ko prikazuje svoj pridelek kot veljavo abstraktne miselnosti. Umetnost pa nasprotno ustvarjeno idejo izpolni tedaj, ko se postavi v skupni krog z religijo in filozofijo. Na ta način kaže, da svet ideje ustvari s ciljem, da je v njej izražena individualna dejanskost in da je v njem bistveno prikazana duhovnost.
Andrej Požar
